Sedem, sedemdeset ali sto sedemdeset vpletenih v Sloveniji?

Koliko jih je to počelo do sedaj?
Koliko jih to počne danes?
Koliko jih še bo to počelo v Sloveniji?

Na osnovi debate, ki se je razvila ob prvem zapisu na blogu Geo Slovenia ter na osnovi mojega nagnjenja do obdelave podatkov sem se odločil, da nekoliko poizkusim razjasniti nekatera odprta geo-vprašanja.

Poizkušal sem torej odgovoriti na vprašanja:

• Kdo je počel "te stvari" v Sloveniji?
• Kje in kako jih je počel?
  
• Obenem pa me je tudi zanimalo kako redno se to počne? :-)

Pred razkritjem odgovorov pa en kratki kviz. Brez kukanja na podatke v nadaljevanju odgovorite na sledeče vprašanje:

Koliko Slovenskih cache-istov je bilo aktivnih
(pogled na www.geocaching.com) v letu 2007?

1. Sedem (7)
2. Devet (9)
3. Devetnajst (19)
4. Štirideset (40)
5. Šestdeset (60)
6. Sedemdeset (70)
7. Oseminsedemdeset (78)
8. Sto sedemdeset (170)
9. Malo manj kot dva milijona (<2.000.000)

Odgovor ni prav lahek. Mislim, da bi bilo skoraj povsem nemogoče najti odgovor, če bi bili v kakšni večji državi z več cache-ji. No v Sloveniji se z nekaj truda lahko ta številka določi s precej veliko natančnostjo. Odgovor je namreč skrit na web strani www.geocaching.com! Seveda pa ga lahko najdete tudi v nadaljevanju tega zapisa.

Ko sem tako brskal za temi zgodovinskimi in dandanašnjimi podatki so se mi porajala vprašanja.

• Ali je "škatlolovec", ki je omenjen v logu res iz Slovenije?
• Ali lahko določim kdaj se je cache-ist priključil temu načinu preživljanju prostega časa?
• Ali je geo-lovec/iskalec še vedno aktiven?
• Ali lahko najdem še kakšne zanimive podatke o zgodovini tega "športa" v Sloveniji?
• Koliko cache-istov je v Sloveniji še aktivnih in koliko nas je bilo aktivnih do sedaj?
• Kako moje brskanje in zbiranje podatkov lahko vpliva na geo-iskalce?
  Po vsej verjetnosti imamo geo-cache-isti zelo različen pristop do javne izpostavitve na www straneh? Na koncu koncev je naš zapis in globina podatkov na log staneh povsem naša individualna odločitev in mogoče nismo zadovoljni, če kdo povzema naše podatke?
  

Kar nekaj vprašanj od katerih si jih nekaj zagotovo zasluži povsem svoj blog in svojo debato. No držal sem se dveh osnovnih principov. Postavil sem si pravilo o tem kdo je cache-ist, ki deluje v Sloveniji (to je pomembno saj včasih odgovor ni povsem enoznačen) in o tem, da so individualni podatki dokaj "sveti" in da jih je tudi treba tako obravnavati.

Mogoče zaradi drugega ne bom zapisal kakšnega zelo zanimivega podatka, ampak stvar je na vas, da poveste kaj menite o vaših zapisih na geocaching straneh......

Sedaj pa ...

Številke

1. Geocaching se začne v Sloveniji dne 29. junija 2001
   
   
2. Od takrat do 8 maja 2007 sta bila v Sloveniji aktivna 102 geo-iskalca!
   V tej številk so vključeni:
   
   • tujci (po vsej verjetnosti) , ki so našli samo en cache in le-tega v Sloveniji
   • identificirani tujci, ki so lastniki vsaj enega cacheja lociranega v Sloveniji
   • danes neaktivni in aktivni geo-iskalci iz Slovenije
   Izključeni pa so vsi tujci, ki ne izpolnjujejo prej navedene pogoje.
   
   
3. Od celotne številke 102 iskalcev je bilo (in je) iz Slovenije 79 geo-iskalcev! (napaka +- 2)
   
   
4. V letu 2007 se je med nove geo-iskalce zapisalo 16 novih (po vsej verjetnosti) Slovenskih iskalcev!
   
   
5. Od celokupnega števila slovenskih geo-iskalcev (79 vseh skupaj), ki so se prijavili na geocaching.com stran med 29. junijem 2001 in 8. majem 2007 je bilo v tem letu (2007) še vedno aktivnih 60 geo-iskalcev! Le-ti se vsaj od časa do časa logirajo na www.geocaching.com in "vržejo uč", da vidijo "kaj dogaja". In to so zagotovo storili med 1.1.2007 in 8.5.2007!
   
   
6. Od 60 aktivnih na web strani v letu 2007 jih je bilo aktivnih v "fizičnem svetu" (najdena škatla) sedemintrideset (37)
   

Časovnica

• Leta 2001 se je pod "(pogojno) slovenske geo-iskalce" zapisal prvi in edini cache-ist. Tisti, ki je skril prvi geo-zaklad v Sloveniji!
  
• Leta 2002 se mu je pridružilo šest (6) zagotovo slovenskih geocache-istov.
  Od teh sta danes dva neaktivna, en pa je najbolj konsistentni/a geo-iskalec(ka) v Sloveniji (vsaj ena najdba vsako leto).
• Leta 2003 se jim je pridružilo nadaljnjih deset (10) slovenskih geo-cache-istov.
  Med njimi najbolj aktivni slovenski geo-isklec/ka in obenem drugi/a najbolj konsistentni/a iskalec/ka v SLO.
• Nato se leta 2004 na geocaching web strani prijavi dodatnih devet (9) iskalcev, leta 2005 petnajst (15) ter leta 2006 dvajset (22) novih Slovenskih geo-iskalcev.
  

Kaj smo našli?
Vseh 79 "slovenskih" geo-iskalcev je skupaj našlo ~965 cache-jev (tudi v tujini). Po letih je to
(leto št. cachejev)

• 2001 5
• 2002 10
• 2003 53
• 2004 68
• 2005 141
• 2006 358
• 2007 330 (do 8 maja 2007)

Številke kažejo zelo zanimivo rast števila najdenih "škatel" in povečevanje števila iskalcev. V tem trenutku bi rekel, da je to kar spodbudno me pa zanima kdaj bomo začeli stokati, da nas je preveč. Ali pa nas ne more biti preveč?

Seveda bi me zelo zanimalo ali ste vedeli kateri je pravi odgovor na vprašanje iz začetka tega zapisa! Komentarji so dobrodošli!

ISKANJE IZGUBLJENEGA ZAKLADA IN ČASA

Trideseti máli tráven je bil zame skoraj povsem normalen dan, skoraj tak kot vsi drugi dnevi v letu. Od drugih delovnih dni se je razlikoval le v nekaj manjših »časovno« in »geo« pogojenih detajlih. In kot pravijo je hudič vedno v detajlih!

IZGUBLJENI ČAS?
Podaljšan vikend z dnevom upora proti okupatorju, današnji in jutrišnji praznični dan ter desetdnevna vremenska napoved so ustvarili skupek dni primernih za prave male počitnice. Samo tridesetega je bilo treba prebroditi. Zato sem ta dan vzel dopust in si v dandanašnjem divjem tempu privoščil šestdnevni balzam za dušo oz. odklop, priklop, polnjenje baterij, ležanje na plaži z možgani na OFF in čivavo na straži ali pa "plazenje po hostah z možgani na ON in GPS-om na straži". In prav to zadnje sem po odklopu v prvem delu praznikov tridesetega aprila tudi naredil. No, ne bom preskakoval, grem kar lepo po vrsti.

Vsekakor je čas počitnic obdobje, ko se lahko posvetimo majhnim osebnim zadovoljstvom, družinskim dogodkom, razmisleku o smislu življenja in o drugih »velikih« skrivnostih sveta. Na primer o skrivnostih in geo-skrivnostih malega travna, ki jih lahko najdemo na Velikem omrežju ali pa v realnem svetu.

SKRIVNOSTI MINULEGA ČASA
Skrivnost četrtega meseca v letu je zagotovo prebujanje in prenova življenja. Ob toplem soncu nas kar samo začne vleči ven med prebujeno zelenje. Kar je še včeraj bilo kot mrtvo, se skrivnostno zbudi in oživi.

Že poganski Slovani so skrivnost ponovnega rojstva narave v malem travnu in ponovno vstajenje boga Jurija veselo proslavljali (Jurjevo). Podoben običaj so imela tudi druga ljudstva s slavljenjem boginje Eostre. Krščanstvo je kasneje nadomestilo oziroma vključilo veliko teh običajev v proslavljanje velike noči (Easter) a nekateri poganski običaji se še danes krepko držijo. Na primer Zeleni Jurij in Jurjevanje v Beli krajini.

Med preteklimi "skrivnostmi" zadnjega dne meseca pa mogoče velja omeniti:

• 30.4. 1840, ko so Slovenci brali prvi zvezek Kranjske čebelice,
• 30.4. 1883, ko se je rodil Jaroslav Hašek,
• 30.4. 1945, ko je Adolf Hitler naredil samomor in
• 30.4. 1993 ko je CERN objavil, da je WWW prost za uporabo za vse ljudi; brez plačila pristojbin.Trikrat hura za CERN in vse ostale zaslužne!

Geo SKRIVNOSTI
Med slovenske geo-skrivnosti se je ta mesec zapisal takrat, ko je geocacher emunda 25 malega travna 2004 skril »geo-zaklad« na področju Malega placa. Na žalost se je prav isti mesec leta 2005 zapisal kot mesec, ko je bil cache arhiviran, ne da bi ga kdo našel!!

Emunda je nato velikega srpna 2005 na strani zaklada poročal, da je škatlo preveril in ugotovil, da je v odličnem stanju vendar je kljub temu zaklad ostal arhiviran. In ta emundov zapis mi ni dal miru.

Ali je res, da je tam nekje cache, ki še ni bil najden ter nedotaknjen in izgubljen v času leži nekje že dve leti?

ZAKLAD
Glede na zgodovino geocache-ja je bil 30 mali traven prav prikladen dan za odkrivanje skrivnosti Malega placa in možno ponovno obuditev izgubljenega zaklada. Sonce se ni dalo in življenje na Malem placu je prestavilo v četrto prestavo. Vodne perunike so že skoraj odcvetele ostala narava pa je kar brstela.

Po prihodu na območje cache-ja sem se posvetil iskanju. Po nekaj "popravkih" smeri iskanja sem nekoliko stran od koordinat, ki jih je kazal GPS našel nekaj kar bi po namigu na www strani cache-ja lahko bilo tisto mesto.

Po kratkem odgrinjanju listov se je prikazala drobna škatlica za filme. Neverjetno po vsem tem pretečenem času in "arhiviranju" je bil "zaklad" še tu. Res je bil nekoliko vlažen in rahlo začinjen z "žlahtno plesnijo" a drugače v povsem dobrem stanju. Z veseljem sem se zapisal na listek obiskov in škatlico položil nazaj v njen "brlog", ki jo je čuval zadnja leta.

OBUDITEV ALI NADALJNJA POZABA?
Po prihodu domov sem napisal par besed na škatlino domačo stran. Poleg tega bom poslal sporočilce koordinatorju, ki je cache arhiviral. Mogoče se bo dalo kaj narediti, da se cache de-arhivira. Predvsem upam, da bo cache lahko zaživel in da ga bo še kdo obiskal.

Skrivnosti narave, minulega časa in izgubljenih zakladov se v okolici škatlice na Malem placu magično prepletajo in kar vabijo k raziskovanju in odkrivanju. Kaj še čakate?