Sezona nektarja!

Zimski oklep v Sloveniji letos ni bil prav močan. Zemlja ni bila "okovana v led" in tudi v nižinah snega ni bilo prav v izobilju. Zadnje napovedi sicer kažejo, da lahko pričakujemo, da bo zima še pokazala svoje bele snežne zobe a verjetno bo to le zadnji poizkusi Zime, da se izogne neizbežnemu.

Pokazatelj, da zima zapušča naše kraje sta bila tudi današnji in včerajšnji dan. Kdor je šel včeraj in danes na geo-lov je videl, da so se iz tal pokazali žafrani in trobentice! Vzcvetelo pa je tudi nekaj novih in zanimivih cachejev na Crimaldijevem in GBozic-evem travniku!

Tako kot žafran, ki zbudi iz "zimskega spanja" metulje, so verjetno tudi novi cacheji zbudili nas, geo-iskalce iz globoke zimske omrtvičenosti! V primerjavi s številom zimskih zapisov je bilo število slovenskih zapisov na Groundspeak strani danes impresivno!

Prvi "pomladanski" dnevi in novi cacheji so ta vikend poleg geo-staroselcev privabili na plan tudi nekaj novih geo-iskalcev. Upam, da se se bodo le-ti dobro nalezli geo-iskanja in tako ojačali slovensko geo-iskalsko skupnost! :-)

Pozdrav vsem vam, ki iščete v tem prihajajočem poletju "nektar" geo-resnice in geo-sprostitve!

Sezona geo-iskanja se je definitivno začela!

Geo-caching na treh kontinentih!

Konec januarja sem imel priliko v roku šestih dni iskati cacheje v Afriki, Centralni Aziji in (seveda) Evropi.

To je bil moj prvi obisk Južne Afrike in Kazahstana. Obe državi sem videl samo na kratko zato težko govorim o "izkušnji" in "geo-razumevanju" dežele a bom vseeno poskusil zapisati nekaj kratkih zaključkov in izkušenj o geocaching-u na treh kontinentih.

Johannesburg, Južna Afrika:
Pred potovanjem v Johannesburg sem si v GPS zapisal kar nekaj cachejev. JoBurg in Južna Afrika so kar dobro pokriti s kašeji. Številke so kar presenetljive! Ker pa so me že pred potjo opozarjali na visoko stopnjo kriminala v mestu sem bil malo zaskrbljen kako bom kaj našel. Običajni pozno-nočni sprehodi do cachejev niso bili videti kot privlačna opcija.

Na samem kraju se je izkazalo, da sem res imel nekaj težav z dostopom do cachejev.
Brez avta in skrbi za varnost v JAR ni nič! Menim, da moraš za geocache lov v JAR imeti:

• avto (tako kot v ZDA v JAR ne opraviš nič brez avta)
  
• nekaj pazljivosti (poslušaj nasvete in se obnašaj samo-zaščitniško)
  
• (po možnosti) lokalnega poznavalca situacije (geo cacherja) ali večjo geo-skupino
  

Planiranje, samo-zaščitniško obnašanje ter avto so "mati" uspešnega geocachinga v JAR!

Frankfurt, Nemčija:
Kdo bi si mislil! Če le imate malo časa in smisla za rizik, lahko med čakanjem na letalo "ulovite" kakšen cache. Ključnega pomena za uspešno izvedbo na letališču je časovno planiranje!

Izhod iz letališke stavbe je dokaj enostaven. Tudi bližina cachejev, kar vleče. "Še malo, samo še malo!" pravi notranji glas. A dostop ni težava. Problem je povratek! Če naletite na "gužvo" pri varnostni kontroli, se vam lahko zgodi, da bo vaše letalo odletelo brez vas. Pri meni je šlo za minute. Ostalo "ni problem"!

Ura in časovna rezerva sta ključnega pomena pri letališkem "EU-geo-lovu"!

Almaty, Kazakstan:
Centralna Azija. Približno 200 km do Kitajske meje in ~50 km od Kirgizistana. Število cachejev v okolici je minimalno. A vsak je izziv! Na srečo so se temperature dan po mojem prihodu dvignile. Iskanja dveh cachejev (v mestu) si pri -20°C nisem prav dobro predstavljal.
O tistih dveh izven mesta pa nisem upal niti sanjati saj je bližji kakih 20 km od mesta a na nadmorski višini ~3200m. Drugi pa je kakih 130 km od mesta. Baje, v zelo lepi dolini blizu Kitajske meje.

No, na koncu sem uspel doseči oba mestna cacheja peš. Bližjemu cacheju izven mesta (Chimbulak) pa sem približal na ~2300 metrov (to je bila tudi približno nadmorska višina na kateri smo se ustavili).

Do cacheja je bilo še nekaj metrov snega in nekaj sto metrov višinske razlike, tako da "ni bilo šanse" da bi ga našel. Ker pa je položaj cacheja skoraj na delujočem in lepem smučišču moram reči, da so me srbeli podplati. Smučanje in cache? To pa bi bilo nekaj!

Letno obdobje in transport sta ločnica med geo-uspehom in porazom v Kazahstanu!
Vsak odkrit cache izven mest je vreden "zlata"!

Kje pa je bilo skrito (ali je skrito) vaše "geo-zlato"?

Leto je naokoli in Zemlja je začela "nov krog" na svojem potovanju po prostorski elipsi okoli Sonca.

Nov krog - nov začetek! A obenem je prav neverjetno kakšno časovno-prostorsko nedoločenost ta novoletni trenutek predstavlja in kako so lahko GPS koordinate "relativne" v veliki shemi stvari! Še posebej, če pomislim, da tudi Sonce "potuje" znotraj naše Galaksije, ki pa medtem sledi neko svojo pot po razširjajočem se Vesolju...

A navkljub vsej tej "relativnosti absolutnih koordinat" nam je GPS sistem na naši preljubi in edini Zemlji v lanskem letu nudil kar nekaj zabave in geo-iskalnih-izzivov.

V Sloveniji je bilo leto 2007 zagotovo najbolj plodno geocaching leto! Presežno je bilo po številu do sedaj objavljenih cache-jev v enem letu (54 novih "skritih izzivov"), po celotnem številu aktivnih geo-točk (115) in še po nekaterih drugih merilih. A o le-teh mogoče v kakšnem drugem zapisu.

V tem trenutku bi nam vsem skupaj želel:

• veliko novih, zanimivih in izzivov polnih cachejev;
• veliko uspehov pri odkrivanju obstoječih skritih škatel;
• čim več motiviranih in zagrizenih novih slovenskih geo-iskalcev;
• čim manj ovir, ki zakrivajo GPS satelite med našim iskanjem.

in vsem nam mir, veselje, srečo in zdravje v prihajajočih dneh novega leta ...

"And now let us welcome the new year, full of things that have never been," Rainer Maria Rilke

Srečno Novo GPS leto 2008!

Sedem, sedemdeset ali sto sedemdeset vpletenih v Sloveniji?

Koliko jih je to počelo do sedaj?
Koliko jih to počne danes?
Koliko jih še bo to počelo v Sloveniji?

Na osnovi debate, ki se je razvila ob prvem zapisu na blogu Geo Slovenia ter na osnovi mojega nagnjenja do obdelave podatkov sem se odločil, da nekoliko poizkusim razjasniti nekatera odprta geo-vprašanja.

Poizkušal sem torej odgovoriti na vprašanja:

• Kdo je počel "te stvari" v Sloveniji?
• Kje in kako jih je počel?
  
• Obenem pa me je tudi zanimalo kako redno se to počne? :-)

Pred razkritjem odgovorov pa en kratki kviz. Brez kukanja na podatke v nadaljevanju odgovorite na sledeče vprašanje:

Koliko Slovenskih cache-istov je bilo aktivnih
(pogled na www.geocaching.com) v letu 2007?

1. Sedem (7)
2. Devet (9)
3. Devetnajst (19)
4. Štirideset (40)
5. Šestdeset (60)
6. Sedemdeset (70)
7. Oseminsedemdeset (78)
8. Sto sedemdeset (170)
9. Malo manj kot dva milijona (<2.000.000)

Odgovor ni prav lahek. Mislim, da bi bilo skoraj povsem nemogoče najti odgovor, če bi bili v kakšni večji državi z več cache-ji. No v Sloveniji se z nekaj truda lahko ta številka določi s precej veliko natančnostjo. Odgovor je namreč skrit na web strani www.geocaching.com! Seveda pa ga lahko najdete tudi v nadaljevanju tega zapisa.

Ko sem tako brskal za temi zgodovinskimi in dandanašnjimi podatki so se mi porajala vprašanja.

• Ali je "škatlolovec", ki je omenjen v logu res iz Slovenije?
• Ali lahko določim kdaj se je cache-ist priključil temu načinu preživljanju prostega časa?
• Ali je geo-lovec/iskalec še vedno aktiven?
• Ali lahko najdem še kakšne zanimive podatke o zgodovini tega "športa" v Sloveniji?
• Koliko cache-istov je v Sloveniji še aktivnih in koliko nas je bilo aktivnih do sedaj?
• Kako moje brskanje in zbiranje podatkov lahko vpliva na geo-iskalce?
  Po vsej verjetnosti imamo geo-cache-isti zelo različen pristop do javne izpostavitve na www straneh? Na koncu koncev je naš zapis in globina podatkov na log staneh povsem naša individualna odločitev in mogoče nismo zadovoljni, če kdo povzema naše podatke?
  

Kar nekaj vprašanj od katerih si jih nekaj zagotovo zasluži povsem svoj blog in svojo debato. No držal sem se dveh osnovnih principov. Postavil sem si pravilo o tem kdo je cache-ist, ki deluje v Sloveniji (to je pomembno saj včasih odgovor ni povsem enoznačen) in o tem, da so individualni podatki dokaj "sveti" in da jih je tudi treba tako obravnavati.

Mogoče zaradi drugega ne bom zapisal kakšnega zelo zanimivega podatka, ampak stvar je na vas, da poveste kaj menite o vaših zapisih na geocaching straneh......

Sedaj pa ...

Številke

1. Geocaching se začne v Sloveniji dne 29. junija 2001
   
   
2. Od takrat do 8 maja 2007 sta bila v Sloveniji aktivna 102 geo-iskalca!
   V tej številk so vključeni:
   
   • tujci (po vsej verjetnosti) , ki so našli samo en cache in le-tega v Sloveniji
   • identificirani tujci, ki so lastniki vsaj enega cacheja lociranega v Sloveniji
   • danes neaktivni in aktivni geo-iskalci iz Slovenije
   Izključeni pa so vsi tujci, ki ne izpolnjujejo prej navedene pogoje.
   
   
3. Od celotne številke 102 iskalcev je bilo (in je) iz Slovenije 79 geo-iskalcev! (napaka +- 2)
   
   
4. V letu 2007 se je med nove geo-iskalce zapisalo 16 novih (po vsej verjetnosti) Slovenskih iskalcev!
   
   
5. Od celokupnega števila slovenskih geo-iskalcev (79 vseh skupaj), ki so se prijavili na geocaching.com stran med 29. junijem 2001 in 8. majem 2007 je bilo v tem letu (2007) še vedno aktivnih 60 geo-iskalcev! Le-ti se vsaj od časa do časa logirajo na www.geocaching.com in "vržejo uč", da vidijo "kaj dogaja". In to so zagotovo storili med 1.1.2007 in 8.5.2007!
   
   
6. Od 60 aktivnih na web strani v letu 2007 jih je bilo aktivnih v "fizičnem svetu" (najdena škatla) sedemintrideset (37)
   

Časovnica

• Leta 2001 se je pod "(pogojno) slovenske geo-iskalce" zapisal prvi in edini cache-ist. Tisti, ki je skril prvi geo-zaklad v Sloveniji!
  
• Leta 2002 se mu je pridružilo šest (6) zagotovo slovenskih geocache-istov.
  Od teh sta danes dva neaktivna, en pa je najbolj konsistentni/a geo-iskalec(ka) v Sloveniji (vsaj ena najdba vsako leto).
• Leta 2003 se jim je pridružilo nadaljnjih deset (10) slovenskih geo-cache-istov.
  Med njimi najbolj aktivni slovenski geo-isklec/ka in obenem drugi/a najbolj konsistentni/a iskalec/ka v SLO.
• Nato se leta 2004 na geocaching web strani prijavi dodatnih devet (9) iskalcev, leta 2005 petnajst (15) ter leta 2006 dvajset (22) novih Slovenskih geo-iskalcev.
  

Kaj smo našli?
Vseh 79 "slovenskih" geo-iskalcev je skupaj našlo ~965 cache-jev (tudi v tujini). Po letih je to
(leto št. cachejev)

• 2001 5
• 2002 10
• 2003 53
• 2004 68
• 2005 141
• 2006 358
• 2007 330 (do 8 maja 2007)

Številke kažejo zelo zanimivo rast števila najdenih "škatel" in povečevanje števila iskalcev. V tem trenutku bi rekel, da je to kar spodbudno me pa zanima kdaj bomo začeli stokati, da nas je preveč. Ali pa nas ne more biti preveč?

Seveda bi me zelo zanimalo ali ste vedeli kateri je pravi odgovor na vprašanje iz začetka tega zapisa! Komentarji so dobrodošli!

ISKANJE IZGUBLJENEGA ZAKLADA IN ČASA

Trideseti máli tráven je bil zame skoraj povsem normalen dan, skoraj tak kot vsi drugi dnevi v letu. Od drugih delovnih dni se je razlikoval le v nekaj manjših »časovno« in »geo« pogojenih detajlih. In kot pravijo je hudič vedno v detajlih!

IZGUBLJENI ČAS?
Podaljšan vikend z dnevom upora proti okupatorju, današnji in jutrišnji praznični dan ter desetdnevna vremenska napoved so ustvarili skupek dni primernih za prave male počitnice. Samo tridesetega je bilo treba prebroditi. Zato sem ta dan vzel dopust in si v dandanašnjem divjem tempu privoščil šestdnevni balzam za dušo oz. odklop, priklop, polnjenje baterij, ležanje na plaži z možgani na OFF in čivavo na straži ali pa "plazenje po hostah z možgani na ON in GPS-om na straži". In prav to zadnje sem po odklopu v prvem delu praznikov tridesetega aprila tudi naredil. No, ne bom preskakoval, grem kar lepo po vrsti.

Vsekakor je čas počitnic obdobje, ko se lahko posvetimo majhnim osebnim zadovoljstvom, družinskim dogodkom, razmisleku o smislu življenja in o drugih »velikih« skrivnostih sveta. Na primer o skrivnostih in geo-skrivnostih malega travna, ki jih lahko najdemo na Velikem omrežju ali pa v realnem svetu.

SKRIVNOSTI MINULEGA ČASA
Skrivnost četrtega meseca v letu je zagotovo prebujanje in prenova življenja. Ob toplem soncu nas kar samo začne vleči ven med prebujeno zelenje. Kar je še včeraj bilo kot mrtvo, se skrivnostno zbudi in oživi.

Že poganski Slovani so skrivnost ponovnega rojstva narave v malem travnu in ponovno vstajenje boga Jurija veselo proslavljali (Jurjevo). Podoben običaj so imela tudi druga ljudstva s slavljenjem boginje Eostre. Krščanstvo je kasneje nadomestilo oziroma vključilo veliko teh običajev v proslavljanje velike noči (Easter) a nekateri poganski običaji se še danes krepko držijo. Na primer Zeleni Jurij in Jurjevanje v Beli krajini.

Med preteklimi "skrivnostmi" zadnjega dne meseca pa mogoče velja omeniti:

• 30.4. 1840, ko so Slovenci brali prvi zvezek Kranjske čebelice,
• 30.4. 1883, ko se je rodil Jaroslav Hašek,
• 30.4. 1945, ko je Adolf Hitler naredil samomor in
• 30.4. 1993 ko je CERN objavil, da je WWW prost za uporabo za vse ljudi; brez plačila pristojbin.Trikrat hura za CERN in vse ostale zaslužne!

Geo SKRIVNOSTI
Med slovenske geo-skrivnosti se je ta mesec zapisal takrat, ko je geocacher emunda 25 malega travna 2004 skril »geo-zaklad« na področju Malega placa. Na žalost se je prav isti mesec leta 2005 zapisal kot mesec, ko je bil cache arhiviran, ne da bi ga kdo našel!!

Emunda je nato velikega srpna 2005 na strani zaklada poročal, da je škatlo preveril in ugotovil, da je v odličnem stanju vendar je kljub temu zaklad ostal arhiviran. In ta emundov zapis mi ni dal miru.

Ali je res, da je tam nekje cache, ki še ni bil najden ter nedotaknjen in izgubljen v času leži nekje že dve leti?

ZAKLAD
Glede na zgodovino geocache-ja je bil 30 mali traven prav prikladen dan za odkrivanje skrivnosti Malega placa in možno ponovno obuditev izgubljenega zaklada. Sonce se ni dalo in življenje na Malem placu je prestavilo v četrto prestavo. Vodne perunike so že skoraj odcvetele ostala narava pa je kar brstela.

Po prihodu na območje cache-ja sem se posvetil iskanju. Po nekaj "popravkih" smeri iskanja sem nekoliko stran od koordinat, ki jih je kazal GPS našel nekaj kar bi po namigu na www strani cache-ja lahko bilo tisto mesto.

Po kratkem odgrinjanju listov se je prikazala drobna škatlica za filme. Neverjetno po vsem tem pretečenem času in "arhiviranju" je bil "zaklad" še tu. Res je bil nekoliko vlažen in rahlo začinjen z "žlahtno plesnijo" a drugače v povsem dobrem stanju. Z veseljem sem se zapisal na listek obiskov in škatlico položil nazaj v njen "brlog", ki jo je čuval zadnja leta.

OBUDITEV ALI NADALJNJA POZABA?
Po prihodu domov sem napisal par besed na škatlino domačo stran. Poleg tega bom poslal sporočilce koordinatorju, ki je cache arhiviral. Mogoče se bo dalo kaj narediti, da se cache de-arhivira. Predvsem upam, da bo cache lahko zaživel in da ga bo še kdo obiskal.

Skrivnosti narave, minulega časa in izgubljenih zakladov se v okolici škatlice na Malem placu magično prepletajo in kar vabijo k raziskovanju in odkrivanju. Kaj še čakate?